Gospod, tudi jaz sem že otipal tvoje odpuščanje in sprejetost v največji oddaljenosti. Hvala ti, ker me obujaš iz smrti. Preberem odlomek:
Preljubi, kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo s svojimi očmi videli, kar smo gledali in so naše roke otipale, o Besedi življenja – in Življenje se je razodelo in smo videli in izpričujemo ter vam oznanjamo večno Življenje, ki je bilo pri Očetu in se nam je razodelo – kar smo videli in slišali, oznanjamo tudi vam, da bi bili tudi vi z nami združeni, mi pa smo združeni z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom. In to vam pišemo, da bi bilo naše veselje popolno.
Zgodovina odrešenja je Božja zgodovina, ki vključuje vse naše osebne in skupne zgodbe z vsemi zablodami in stranpotmi. Učlovečenje je popoln preobrat. Bog se je združil z nami, ne mi z Njim. On nas je vzel v naročje. Ni se nam treba napenjati in ustvarjati napornih religij in pravil, da bi bili vredni Boga. On nam je podaril veselje sinov in hčera. Zaradi tega smo lahko bratje in sestre, svet pa prostor, kjer živimo resnico Božje družine. Kaj sem videl in slišal v tem božičnem času in lahko tudi jaz pričujem bližnjim s svojim življenjem? Kako si predstavljam svoje pričevanje o Njegovi brezpogojni ljubezni, ki jo je izkazal z Učlovečenjem? Kakšno veselje mi podarja, da bi ga delil naprej? Kako?
Kommentare