Petek, 31.1.2020, sv. Janez Bosko, Mr 4,26-34

Gospod, hvala ti ker je tvoja ljubezen kot seme, ki tudi mene, skupaj z vsemi brati in sestrami oživlja za Tvoje bivališče. Preberem odlomek:

»Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki je vrgel seme v zemljo: sam spi ponoči in bdi podnevi, seme pa poganja in raste in on sam ne ve, kako... Kakor gorčično zrno je, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji; ko se pa vseje, raste in postane večje ko vsa zelišča in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba prebivati v njegovi senci.

Jezus pove dve priliki o Božjem kraljestvu. Kaj je po mojem Božje kraljestvo? V obeh prilikah je govora o čudovitem procesu rasti o kateri danes ne razmišljamo kaj dosti. Kaj hoče povedati s tema dvema zgodbama? Zakaj je Jezus množici govoril v prilikah, učencem pa je posebej vse razlagal? Ali me Jezus izziva naj naredim korak naprej? Kam in v katero smer? Ali sem pripravljen? Pogovorim se z Njim.