Petek, Srce Jezusovo, 19.6.2020, Mt 11,25-30

»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«

(foto: Jože Novak)

Jarem omogoča živali, da svojo moč koristno uporablja. Je kakor postava za človeka: trda, a potrebna disciplina, kanalizira moje sile, da bi si lahko zaslužil »kruh v potu svojega obraza«. Temu Jezus postavlja nasproti »svoj« jarem: radodarnost Očeta, ki deli darove svojim izvoljenim v spanju. To je prijeten jarem: ljubezen, s katero me je on vzljubil in dal zame samega sebe, postane moja ljubezen do njega. Jezus je modrost, ki uči ljubiti neizkušene, izkušene samo v sebičnosti. Jezus je krotki. Krotkost je lastnost Gospoda, čigar oblast je služiti in odpuščati. Jezus je ponižen, v grščini je »revež«: je mali, ponižni, služabnik, zadnji. In je največji, kajti kdor je ponižen, bo povišan. Ponižnost, za Grke kot tudi za nas, ni vrlina: je obvezna drža sužnja. V Svetem pismu je temeljna lastnost Boga: ljubezen je ponižna. Mir je v tem, da najdemo to pot, ki je najstarejša: večna pot Sina, pot krotkosti in ponižnosti, ki pelje k Očetovemu počitku, ki je tudi naš. Drugi jarmi so težki in nekoristni, celo škodljivi. Postava ljubezni ni neko breme, ki ga je treba nositi, ampak dvoje kril, ki nosi. Je teža, ki ni težka, breme, ki razbremeni in nas dela lahke. Ljubezen je namreč notranja božanska moč: je sam Božji Duh, ki nam pove vso resnico in nam daje moč, da jo živimo.

49 views0 comments

Recent Posts

See All