»Jaz pa vam pravim, da se hudobnežu ne upirajte; marveč, ako te kdo bije po desnem licu, mu nastavi še drugo«
Jezus nam s petimi »pravili« kaže, kako premagati hudo z dobrim (Rim 12,21).
Prvo pravilo, s katerim se premaga hudo, je upreti se hudemu in ne hudobnežu. Hudo škoduje najprej povzročitelju in ga ne smemo vračati. Hudobnež je prva žrtev zla, hkrati pa je moj brat ali sestra, ki ga Jezus ljubi z vsem kar je. Tudi mene vabi, da se mu pri tem pridružim. Običajno se povzročitelju postavim po robu, ker je moj tekmec. To mi jasno pokaže, ljubim zlo in sovražim tistega, ki ga povzroča, kot svojega nasprotnika. Moje sovraštvo do povzročitelja kaže, kako sem sam vpleten v zlo; moja ljubezen do njega kaže kako sem že svoboden od zla. Jezus ljubi grešnike, ker sovraži greh; jaz sovražim grešnike, ker ljubim greh. On ima do grešnikov sočutje, jaz jih zaničujem. Moja antipatija do grešnika razkriva mojo simpatijo do greha, moje ograjevanje od hudobneža, moje sodelovanje z zlom.
Samo čisto srce z nežnostjo ljubi grešnika. Ima tisto sočutje, ki premaga samo zlo: namesto, da bi ga vrnilo in s tem podvojilo, ima moč, da si ga naloži, da trpi z drugim kot Jagnje Božje, ki nosi in jemlje greh sveta (Jn 1,29).
Drugo pravilo za premagovanje zla je pripravljenost nositi ga dvojno mero, samo da ga ne bi podvojili. Krščanska »toleranca« ni brezbrižnost do zla, temveč moč »tolerirati« (= nositi) na sebi hudo drugega: je »nosilnost«, sposobnost »nositi bremena drug drugega«, izpolnitev Kristusove postave (Gal 6,2).
Comments