Ponedeljek, 17.2.2020, Jak 1,1-11

Gospod, hvala ti, ker si z menoj v vsaki preizkušnji, tudi v smrti. Vse nas oživljaš. Preberem odlomek:

V zgolj veselje si štejte, bratje moji, če pridete v razne preskušnje, ker veste, da preskušnja vaše vere rodi stanovitnost. Stanovitnost pa naj vrši popolno delo, da boste popolni in dovršeni in ne boste v ničemer zaostajali. Ako pa kdo izmed vas nima modrosti, naj jo prosi od Boga, ki vsem daje iskreno in brez oponašanja, in mu bo dana. Prosi naj pa v veri in naj nič ne dvomi. Kdor dvomi, je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava. Naj pač tak človek ne misli, da bo od Gospoda kaj prejel, človek z dvema dušama, nestanoviten na vseh svojih potih.

Jakob govori o soočanju s preizkušnjami in težavami. S kakšnimi težavami se jaz v tem času soočam? Kaj preizkuša mojo stanovitnost in vztrajnost? Ali mi vera v Jezusa Kristusa in Boga Očeta pomaga pri tem? Na kakšen način? Kako Bog pomaga tistim, ki mu zaupajo? Kaj bi prosil Gospoda? Se mu želim zahvaliti?