»'Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad.'« (Lk 13,8-9)
Smokva simbolizira v rabinski literaturi postavo. Ta je sterilna. Pokaže na zlo, ne more nas ga pa osvoboditi. Pokaže, da ne znamo biti sinovi/hčere, da ne znamo zares ljubiti. V Sinu nam je to odpuščeno. On nas ima za brate in Boga za Očeta. On posreduje za nas, ki se ne moremo spreobrniti. »Letos« pomeni danes. Danes je leto milosti, ki ga je Jezus začel v Nazaretu in danes prihaja do nas. Oče in Sin želita, da bi mi obrodili sad spreobrnjenja k Sinu, ki je prišel zdravit bolne. Vsak, ki se ne spreobrne k Jezusu ostaja nerodoviten in ni na vinski trti. »Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi«; kdor pa ne veruje, obsodi samega sebe zaradi svoje nevere kot nekdo, ki »bolj ljubi temo kakor luč« (Jn 3,17–19). Sin je bil "ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni« (Iz 53,5). Dovolimo mu tudi v tej epidemiji, da nas zdravi strahu zase in gledanja na drugih kot na potencialne sovražnike, ki ogrožajo naše telesno življenje.
Comentarios