"Duh je, ki oživlja, meso ne koristi nič. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje. So pa nekateri med vami, ki ne verujejo.« Jezus je namreč vedel od začetka, kateri so, ki ne verujejo, in kdo ga bo izdal. In je dejal: »Zaradi tega sem vam rekel, da ne more nihče priti k meni, ako mu ni dano od mojega Očeta.«
V igri sta dve nasprotni zamisli Boga in človeka. Mi, kot Adam, hočemo biti kot tisti bog, v katerega projiciramo našo sebičnost, s slo po imetju, moči in ugledu. On pa ima obličje ljubezni: je delitev, služenje in ponižnost. Mi bi hoteli boga po podobi in podobnosti našega mesa, nezadostnosti, ki išče samozadostnost; vendar smo odrešeni, če naše meso postane podoba in podobnost njegovega, ki je dar samega sebe vse do smrti. Naše odrešenje gre skozi križ Sina človekovega! Niti Peter ga ni sprejel in nihče od učencev ga ni razumel. Spotika, ki so jo doživljali učenci ob napovedih trpljenja, zadene tudi nas ob evharistiji. Jesti njegovo meso in piti njegovo kri nas namreč priliči njemu. Spotika je dvojna: po eni strani Jezus ne uresniči, temveč na glavo obrne naše mesijanske sanje, po drugi pa smo mi poklicani, naj bomo kot on. Kaj si jaz želim?
댓글