Sreda, 11 TML, 17.6.2020, Mt 6,1-6.16-18

»kadar daješ miloščino;... moliš... postiš... ne pokažeš ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.«

(foto: Jože Novak)

Skozi tri življenjske odnose z bližnjimi, Bogom in stvarmi živimo ali pa ne svojo sinovsko/hčerinsko resnico. S tem izpolnjujemo ali pa ne, Božjo pravičnost. Miloščina, molitev in post (Tob 12,8) so trije stebri vere. Moja dela so dobra samo, če so narejena »pred Bogom«, iz ljubezni in v ponižnosti; drugače, če so narejena »pred ljudmi«, za samopotrditev in nečimrnost, so slaba. V vsakem dobrem delu je vedno v igri potreba po priznanju. Če ga iščem pri drugih, ga ne bom nikoli imel dovolj; vedno bom ostal suženj tako sodbe drugih kot svojega prizadevanja narediti dober vtis; imel bom kult podobe (= idoltrija) svojega jaza namesto Božje resničnosti. Skrivni prostor, najintimnejši del, ki ga nihče ne vidi, je moje/tvoje srce, kjer si ti vedno pred Bogom in je Bog pred teboj. Tam ti je Bog Oče in ti si mu Sin.

Kakor te tam on vidi in ljubi, tak dejansko si; in to, kakor se tam vidiš sam, ti omogoča, da postaneš to, kar si: ljubljeni sin/hči, brat/sestra.

38 views0 comments

Recent Posts

See All