Sreda, sv. Bonaventura, 15.7.2020, Mt 11,25-27

»Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.«

Sveta Trojica žaluje za tistim, ki ne sprejme Božje ljubezni in se veseli in pleše za tistega, ki jo sprejme. Sovraštvo do zla in ljubezen do dobrega, žalost in veselje sta vedno skupaj in jasno ločena. Jezus zato slavi Očka v eni sami ljubezni. Beseda Očka je središče krščanstva. V naših srcih to besedo nenehno izreka Duh Sina (Rim 5,5; 8,15). Vernik sem, če sem spoznal ljubezen s katero me Bog ljubi in verujem vanjo. Ko se rodimo, se ločimo od matere. Zdi se nam, da bomo umrli, a ugledamo luč sveta in vidimo materino obličje. Ko se bomo ločili od zemeljskega življenja, bomo ugledali Očetovo obličje in bomo podobni njemu. Dar poznavanja Boga je dan tistemu, ki si ga želi. Želim ga, če ga potrebujem. Potrebujem pa ga, če sem brez njega. On me čaka in hrepeni pomeni. Ne stoji pred oknom moje pameti, ampak trka na vrata mojega srca.

29 views0 comments

Recent Posts

See All