»Slepi farizej! Očisti najprej kozarec znotraj, da bo čist tudi zunaj.« (Mt 23,26)
Naša zunanjost je lahko brezhibna, notranjost pa je sprevržena. Kot pobebljeni grobovi za spodobnostjo lahko prikrivamo nasilje in samovoljo. Zatikamo se v podrobnosti in ne vidimo celote. Naša neizprosna in mehanska prisila, značilna za religije, lahko ubija. Lahko smo sužnji strastem in ne poznamo ljubezni, ki osvobaja in očiščuje. Najpomembnejše je čisto srce, ki v vsem prepoznava Darovalca, Očetovo ljubezen in njegovo osebno skrb pozornost. To nam podarja Sveti Duh po Jezusovem življenju in besedi. Ob Njem in v Njem postajamo usmiljeni do bede bližnjih, tako kot je On do naše. On je luč sveta. V njem vidimo tako kot vidi On. Nismo več popolnoma slepi.
Commenti