»Kajti povem vam: Nobeden izmed onih povabljenih mož ne bo okusil moje večerje.« (Lk 14, 24)
Jezus se mora resnično namučiti, da nas ozdravi samogovorov, strahov in ujetosti v sebičnost, da smo sploh sposobni slišati in sprejeti njegovo povabilo na gostijo Božjega življenja. Jezus danes nagovarja samozadostnega, domišljavega, vase zaverovanega in presitega farizeja, ki je skrit v meni. Le če kot farizej odkrijem, da sem resnično lačen, bolan in ubog, sem sposoben sprejeti Božje povabilo in moja smrt postane prostor srečanje z Njim in objem z vsemi. Dokler sem ujet v posedovanje, trgovino in užitek, Božje povabilo vedno zavrnem in zato ne okušam Njegove večerje. Gostija je že pripravljena, potrebno jo je samo sprejeti in se zanjo zahvaliti. Nič drugega. Še najmanj pa si je treba povabilo nanjo zaslužiti. Bog nas kliče na svojo gostijo danes in tukaj skozi vse čase. Pred Jezusom je vse vabil po postavi, ki je pokazala kaj je zlo in kaj je dobro. Po kratkem Jezusovem življenju je pokazal kdo je in kako nas vabi. Po Cerkvi pa vabi vse nas pogane, da vstopimo na gostijo rešitve življenja, za katerega smo prepričani, da se s smrtjo konča, pa se v resnici ne. Oče nikogar ne izključuje. Izključim se sam, če ne sprejmem povabila. Ali ga želim danes sprejeti? Ali me epidemija spodbuja k temu ali me zapira v moj strah zase?
Commentaires