Gospod, hvala ti, ker si ti vir življenja. V tebi smo že ozdravljeni in obujeni vseh naših smrti. Preberem odlomek:
»Moja hčerka umira; pridi in položi roko nanjo, da ozdravi in bo živela.« In Jezus je odšel z njim...»Ako se dotaknem tudi le njegove obleke, bom ozdravela.« In pri priči ji je usahnil vir krvi in je začutila, da je bolezen ozdravljena. Jezus je sam pri sebi spoznal, da je šla moč iz njega...»Hči, ozdravila te je tvoja vera. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje bolezni.«...»Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« In posmehovati so se mu...Prime deklico za roko in ji ukaže: »Talita kum« – kar pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« In deklica je takoj vstala...
Ali se zmorem vživeti v notranje in zunanje dogajanje krvotočne žene, ki ji nihče ne zna pomagati? Kako se je počutila v svoji revščini, zavrženosti in bolezni? Kaj ji pomeni Jezus sredi divje množice, ki je v vseh časih enaka? Kdo je Jezus zanjo in kdo je zame? Ali se upam dotakniti roba njegove obleke - njegobe Besede zapisane v evangelijih? Ali čutim, kako močno hrepeni On po osebnem srečanju z menoj?
Comentarios