"»Čigava je ta podoba in napis?« Rekli so mu: »Cesarjeva.« In Jezus jim je rekel: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!« In čudili so se mu."

Ko uporabljam denar, posredno sprejemam oblast tistega, ki ga je skoval. Denar je takrat nosil podobo cesarja Tiberija in njegove matere. Hebrejcem je bilo prepovedano narediti si Božjo podobo. Njegova edina podoba je človek, ki ga posluša. Bilo je tudi prepovedano delati podobe človeka, ker je Božja podoba. Napis na kovancu nosi ime in božansko vlogo cesarja: “Tiberij cesar imperator, sin božanskega Augusta”. Jezusovega kraljevskega naslova ne bomo našli napisanega na nobenem kovancu, temveč na križu (15,26). Denar je cesarjev in mu ga je treba vrniti. Samo tisti, ki je ubog in je zapustil vse, je svoboden in lahko da Bogu, kar je Božjega. To je resnična težava: mi smo, Božja podoba, smo od Boga in se moramo vrniti k njemu. Z Jezusom se začenja Božje gospostvo. Njegovo kraljestvo je novi odnos s seboj, s svetom in z drugimi; sinovski in bratovski način življenja, prost posedovanja in gospodovanja, z držo darovanja in služenja. To je prava svoboda, ki se z Jezusom začenja tu in zdaj, v tem svetu, ki je v sužnosti in zlu. Ni nam treba čakati na boljše čase. Danes je čas milosti. Če se učim dati Bogu, kar je njegovo, se naučim tudi, kaj in kako dati cesarju, kar mu pripada.
Comments