»Vse torej, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim« (Mt 7,12a).

Če za svoje središče postavim druge, postajam kakor Bog. On ima nas v svojem središču, ne sebe, kakor običajno delamo mi. Le na ta način postajamo sinovi in hčere, popolni kakor naš Oče, ki ljubi = se podarja prav vsem. Sebičnost me sili, da delam in zahtevam zase, da vsi delajo zame. V mojem središču je moj ego, ki kot črna luknja, požira vse. Če ljubim živim in delam za drugega, ki je moje središče, postajam kot naš Oče, Sin in Sveti Duh. Jezus edini zares živi zlato pravilo in On sam je zlato pravilo, temelj Njegovega novega in večnega svetovnega reda Očetove ljubezni. Omogoča nam, da se ljubimo tako, kakor nas je On sam ljubil. Če tako delam kot On, postajam sin/hči, ki živi ljubezen in svobodo (Jak 2,12).