Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 8,31-42)

Tisti čas je rekel Jezus tistim Judom, ki so vanj verovali: »Če boste v mojem nauku vztrajali, ste zares moji učenci; spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« Rekli so mu: »Abrahamovi potomci smo in nismo nikdar nikomur služili; kako praviš ti: ›Postali boste svobodni‹?«

Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Vsakdo, ki dela greh, je suženj greha. Suženj ne ostane za vedno v hiši, sin ostane vedno. Ako vas torej Sin osvobodi, boste zares svobodni. Vem, da ste Abrahamovi potomci, toda vi me hočete umoriti, ker za moj nauk v vas ni prostora. Jaz govorim, kar sem videl pri Očetu, in vi delate, kar ste videli pri svojem očetu.«

Odgovorili so mu: »Naš oče je Abraham.« Jezus jim pravi: »Če bi bili Abrahamovi otroci, bi izvrševali Abrahamova dela. Zdaj pa me hočete umoriti, mene, ki sem vam povedal resnico, katero sem slišal od Boga; tega Abraham ni storil. Vi izvršujete dela svojega očeta.« Rekli so mu: »Mi nismo rojeni iz prešuštvovanja; enega očeta imamo: Boga.« Jezus jim je rekel: »Ko bi bil Bog vaš oče, bi mene ljubili, ker sem iz Boga izšel in prišel. Nisem namreč prišel sam od sebe, ampak me je on poslal.«

Današnja berila nama spregovorijo o svobodi, o resnični svobodi. Gospod nama pove, da je skrivnost svobode v poslušnosti Njegovi besedi, v globoki srčni pokorščini Božji Očetovski ljubezni.

Judovski poglavarji, Jezusovi nasprotniki, niso zvesti Bogu. V svojih srcih poslušajo nek drug glas: hudičev glas. Njihov oče je hudič. Jezusa hočejo ubiti. Pa ne zato, ker naj bi storil kaj slabega, ampak zato, ker govori resnico. Prav ta resnica jih moti in jim gre na živce, ker razkrinka njihova hudobna dejanja in pokvarjene namene.

»Če ste Abrahamovi otroci, opravljajte Abrahamova dela!« jim reče Jezus. Povabljeni smo k opravljanju del našega Očeta. Šele tedaj smo resnično njegovi sinovi in hčere. Ni dovolj, da smo krščeni, ni dovolj, da hodimo k maši. Rasti moramo kot resnični sinovi in hčere Boga, poslušati Njegov glas. Jezusovi besedi moramo dovoliti, da v nas požene korenine in počasi osvoji vse naše bitje in žitje. Le če vztrajamo v zvestobi Njegovi besedi, smo osvobojeni. Sin nas osvobodi, če njegovi besedi ne odpremo le svoje pameti, ampak naše celotno življenje. Ko Jezusova beseda vodi vse naše življenej, tedaj smo vedno bolj svobodni. Svobodni smo greh, ki nas zasužnjuje, svobodni smo zavisti, ki nas ločuje od drugih, svobodni lenobe in oholosti, ki nas hromita. Živimo v svobodi Božjega, Svetega Duha. Sad Duha pa je ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, obvladovanje sebe... (Gal 5,22). V tem je popolna svoboda.

Prvo berilo na predstavi tri mladeniče v ognjeni peči, ki so čudovit zgled svobode. Odločno se upirajo čaščenju kralja. Ta jih preganja in da vreči v gorečo peč. Nabuhadonozor oholo trdi: »Kateri Bog vas more osvoboditi iz moje roke?« Pogumen odgovor se glasi: »Kralj, ni nam treba odgovarjati na tvoje vprašanje; Bog, ki mu služimo, nas lahko osvobodi iz goreče peči in iz tvoje roke.« Njihova svobodna odločitev jih obsodi na strašno trpljenje. Ukaže jih vreči v gorečo peč. Na videz niso več svobodni. Zvezani so vrženi v ogenj. Bog pa jih čudežno osvobodi trpljenja. Kralj, kar naenkrat sredi ognja opazi štiri može, ki se svobodno sprehajajo in jim plameni ne povročijo nikakršne škode. Z njimi je Božji angel, znamenje Božjega posega.

Trije mladeniči v ognjeni peči prepevajo hvalnico Bogu. Prepevajo, ker se počutijo svobodne. Svobodni so zahvaljujoč zmagi, ki jo Bog podari vsem, ki ga ljubijo in so mu zvesti. V tem je naša poklicanost. Po Kristusovem trpljenju nam Bog omogoča takšno svobodo in zmago nad grehom, zlom, nad vsemi težavami in vsakim trpljenjem. Prosiva za globoko učljivost njegovi Besedi, ki nam omogoča takšno čudovito svobodo.