Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 2,1-11)

V galilejski Kani je bila svatba in Jezusova mati je bila tam. Povabljeni pa so bili na svatbo tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.« Jezus ji odgovori: »Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.« Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite!« Stalo pa je tam po šegi judovskega očiščevanja šest kamnitih vrčev, ki so držali po dve ali tri mere. Jezus je rekel strežnikom: »Napolnite vrče z vodo.« In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini.« In nesli so. Ko pa je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je, – strežniki, ki so vodo zajeli, pa so vedeli – je poklical ženina in mu rekel: »Vsak človek daje najprej dobro vino, in ko se napijejo, tedaj slabše. Ti si pa dobro vino do zdaj prihranil.« Tako je v galilejski Kani storil Jezus prvi čudež in razodel svoje veličastvo – in njegovi učenci so verovali vanj.

Jezus je spremenil vodo v vino, ker je vedel, da bomo njegovi privrženci potem obilno spreminjali vino evangelija v vodo postave (v prazne vrče).

Daje nam razumeti, da je Bog spotakljivo drugačen od tistega, ki si ga mi zamišljamo. V Svetem pismu je zakonska zveza najvišji simbol zaveze med Bogom in njegovim ljudstvom. Zveza med moškim in žensko je simbol zveze med človekom in Bogom, tistim Bogom, ki je ljubezen in nam je zapovedal, naj ga ljubimo z vsem srcem. Zaveza, vzajemna nežnost in intimnost, zanimanje in pripadnost, povezanost in zaupnost, naredijo življenje lepo. Drugače je žalostno in grdo, nečloveško in zgrešeno in je bolje, da se sploh ne rodimo. Toda to zavezo mi od nekdaj zanemarjamo.

Svatba je najlepša podoba zaveze med Bogom in njegovim ljudstvom, v ljubezni, ki je močnejša od vsake nezvestobe in same smrti.

Če svatba predstavlja zavezo med Bogom in ljudstvom, pomeni vino, ki ga zmanjka, človekovo ljubezen, ki je ni več; kamniti vrči za očiščevanje, ki so prazni, namigujejo na neizpolnjeno postavo. To je drama vsakega človeka: pomanjkanje vina. Kje je ljubezen, radost in življenje, za katero smo ustvarjeni in za katero se čutimo opeharjeni?

Ta pripoved nam pokaže, »kje prebiva« Gospod in njegovo veličastvo: v radosti in ljubezni, ne v ogradi templja, zreduciranega na supermarket religioznega. Pripoved se ne ustavi pri čudežu, raje se osredotoči na zastonjskost in velikost daru. Podčrtano je preobilje daru: je šest vrčev, po dve ali tri mere vsak, ena mera pa je 45 litrov. Vsak vrč vsebuje torej od 90 do 135 litrov.

Jezusova navzočnost je obnovitev zaveze. Voda, prvi element stvarjenja, postane »dobro vino«, dano na koncu, ki ga lahko zajamemo »zdaj«. Dobro vino kaže Jezusovo »veličastvo«: Jezus je Ženin. Z njim je nastopila »ura«, ko se obhaja svatba med Bogom in njegovim ljudstvom. Voda v vrčih, ki postane »dobro vino«, je znamenje krsta v Duhu in razodetje Gospoda, ki podarja odrešenje vsem. Je tudi jasen namig na evharistijo, pri kateri se dopolni ura nove zaveze z darom Duha.

Križ je tisti kraj, kjer se sklene svatba Boga in človeštva. Z njim je namreč konec namišljene zaveze med Bogom in Satanom: Jezus je s svojim križem prišel razdemonizirat našo podobo Boga. S tem znamenjem nas je Jezus odrešil tistega neoprijemljivega zla, ki uničuje našo človeškost: pomanjkanje vina, odsotnost ljubezni in radosti.

To je, kar mati reče Jezusu. Preprosta ugotovitev je hkrati prošnja in pričakovanje. V svatbi Boga in človeka ni bilo vina že od samega začetka z Adamom. Marija s Krstnikom in tistimi, ki ga poslušajo, predstavlja Izrael, ki hrepeni po novi zavezi, novem srcu in obljubljenih blagoslovih.Jezus je ne imenuje »mati«, ampak »žena«. Poleg sorodstva po mesu je še eno pomembnejše – po Duhu, ki ga vzpostavlja ljubezen. Žena pomeni nevesta: ona je zvesti Izrael, žena, ki ljubi ženina, sionska hči, ki posluša Besedo in pričakuje njeno uresničitev. Mati in strežniki predstavljajo ljudstvo, ki je pripravljeno spoštovati zavezo in pravi: »Vse, kar je Gospod govoril, bomo storili«. Jezus je Beseda: če poslušamo njega, se voda naše človeškosti spremeni v vino njegove božanskosti. Kdor je zajel iz vrčev, ve, da vse prihaja iz tega, da je – po Marijinih besedah – ubogal Jezusa. Marija Pomagaj, prosi za nas!