Sreda, 14 TML, 8.7.2020, Mt 10,1-7

»Poklical je k sebi svojih dvanajst učencev in jim dal oblast nad nečistimi duhovi, tako da so jih izganjali in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost."

Po krstu je vsak izmed nas poklican. Ljudje smo zato, ker nas drugi kličejo po imenu. Jaz sem ime, ki ga je drugi izrekel, še preden sem se rodil. Ko se naučimo poznati Sina lahko postanemo apostoli, ki nas On pošlje k bratom, da bi tudi ti postali učenci in apostoli. Učenčevstvo se v polnosti uresniči, ko sem apostol. Sin sem v polnosti, ko postanem tebi brat. Jezus nam daje svojo oblast: moč premagovati zlo z dobrim. Zlo nima nikdar zadnje besede. Podvrženo je Kristusu in nam, ki nas pošilja, da bi osvobajali od nečistega duha in posredovali Svetega Duha. Naše poslanstvo je eksorcizem: Jezusova beseda in ljubezen premagata laž in sebičnost. Začasna zunanja ozdravitev pokaže na notranjo, ki je dokončna in celovita.

Jezus si izbere običajne osebe, nekatere na slabem glasu in nezdružljive med seboj. Vedno bomo ostali različni, a vsi poklicani da postanemo bratje v Sinu. Ne izbere nas po sposobnostih, kulturi in uspešnosti, ampak kot Oče nas vseh. Zato smo kot Cerkev lahko odprti vsem, čeprav smo ves čas v skušnjavi, da bi se šli elitizem in se izključevali po zaslugah in videzih. Vsak od nas je poklican, da spoštuje drugega v njegovi različnosti. Pošilja nas, da bi vsem pokazali, da so naši bratje/sestre in s tem Očetovi sinovi/hčere. Z življenjem jim lahko kažemo, da je Bog Oče, ki kraljuje v ljubezni med svojimi sinovi in hčerami. Sebičnost iz nas dela bolnike, ko smo si bratje pa obujamo od mrtvih sina v sebi in drugih. Če ljubimo brate smo prešli iz smrti v življenje.