Sreda, 4 VT, 6.5.2020, Jn 12,44-50

"Kdor vame veruje, ne veruje v mene, temveč v njega, ki me je poslal. Kdor vidi mene, vidi njega, ki me je poslal. Jaz sem prišel na svet kot luč, da nihče, kdor vame veruje, ne ostane v temi... Jaz nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, on sam mi je dal zapoved, kaj naj rečem in kaj naj oznanim. Vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je rekel Oče."

Jezus nima pred seboj poslušalcev: njegov klic doni prek prostora in časa, vsakega človeka vabi, naj veruje vanj, da bi imel življenje. On je v središču vsega, ker ima v njem vse lastno življenje. Na začetku vsega je verovati v Jezusa: pridružitev njemu omogoči spoznanje, kdo Bog resnično je, in poslušanje njegovih besed, ki rešujejo iz smrti in dajejo večno življenje. Kdor veruje vanj, je spremenil bivališče: preselil se je iz teme v luč, prešel je iz smrti v življenje (5,24). Verovati v Sina pomeni videti luč naše resnice in resnice Boga: poznati njega kot Očeta in sebe kot njegove otroke. (foto: Jože Novak)

33 views0 comments

Recent Posts

See All